S tem se popolnoma strinjam!
Najprej naj omenim, da sem trenutno brezposelna in zbiram razne zaposlitvene nasvete. Osebno me zelo motijo nesramno izbrani naslovi člankov (v smislu, da me sploh ne bodo zaposlili, če določene stvari nisem naredila ipd.). Trudim se po najboljši moči dobiti službo, vendar brez pravih vez in poznanstev so tako imenovani zaposlitveni nasveti meni bolj v breme kot v korist. Nato pa je tukaj še moja tašča, ki mi pošilja podobne članke in mi tudi vpričo ostalih sorodnikov soli pamet glede tega.... Vem, da mi dobro želi, da dobim službo (misleč, da mi pomaga z zaposlitvenimi nasveti, prebranimi na spletu...)... Vendar se zaradi vsega tega preobilja informacij počutim, da ne vem več kaj naj naredim. Preprosto se počutim nesposobno in padem v globoko depresijo...
Potem je pa tukaj še Facebook oziroma "knjiga subliminalnih sporočil". Na tem družbenem omrežju imamo dodane razne prijatelje, znance.... Logično je, da bodo nekateri od njih objavljali na svojih profilih njim pomembne dogodke (poroka, rojstvo otroka, služba, potovanja...). Če je nekdo samski in intenzivno išče partnerja ter brez službe....ob prebiranju FB postov dobi občutek, da ga je čas povozil. Da enostavno ne sledi tako imenovanim "smernicam" svojih vrstnikov. Zakaj imenujem to, kot knjigo subliminalnih sporočil - ker se ob všečkanju teh postov potem najdejo še vsiljiva oglaševanja na podobne tematike (torej vse za poroko po eni strani, po drugi strani razni nasveti v času nosečnosti in še mnogo drugih...).
Človek dejansko dobi občutek, da mora potem nekaj v tem smislu na silo narediti. Banalni primer:
Zakaj je toliko mladih nosečnic? Kar je seveda odlično za slovenske razmere, vendar a so res pripravljene na starševstvo ali je to morda samo porast tovrstne statistike zaradi nekega trenda, ki kroži naokoli? To je samo moje mišljenje ;)
Najprej naj omenim, da sem trenutno brezposelna in zbiram razne zaposlitvene nasvete. Osebno me zelo motijo nesramno izbrani naslovi člankov (v smislu, da me sploh ne bodo zaposlili, če določene stvari nisem naredila ipd.). Trudim se po najboljši moči dobiti službo, vendar brez pravih vez in poznanstev so tako imenovani zaposlitveni nasveti meni bolj v breme kot v korist. Nato pa je tukaj še moja tašča, ki mi pošilja podobne članke in mi tudi vpričo ostalih sorodnikov soli pamet glede tega.... Vem, da mi dobro želi, da dobim službo (misleč, da mi pomaga z zaposlitvenimi nasveti, prebranimi na spletu...)... Vendar se zaradi vsega tega preobilja informacij počutim, da ne vem več kaj naj naredim. Preprosto se počutim nesposobno in padem v globoko depresijo...
Potem je pa tukaj še Facebook oziroma "knjiga subliminalnih sporočil". Na tem družbenem omrežju imamo dodane razne prijatelje, znance.... Logično je, da bodo nekateri od njih objavljali na svojih profilih njim pomembne dogodke (poroka, rojstvo otroka, služba, potovanja...). Če je nekdo samski in intenzivno išče partnerja ter brez službe....ob prebiranju FB postov dobi občutek, da ga je čas povozil. Da enostavno ne sledi tako imenovanim "smernicam" svojih vrstnikov. Zakaj imenujem to, kot knjigo subliminalnih sporočil - ker se ob všečkanju teh postov potem najdejo še vsiljiva oglaševanja na podobne tematike (torej vse za poroko po eni strani, po drugi strani razni nasveti v času nosečnosti in še mnogo drugih...).
Človek dejansko dobi občutek, da mora potem nekaj v tem smislu na silo narediti. Banalni primer:
Zakaj je toliko mladih nosečnic? Kar je seveda odlično za slovenske razmere, vendar a so res pripravljene na starševstvo ali je to morda samo porast tovrstne statistike zaradi nekega trenda, ki kroži naokoli? To je samo moje mišljenje ;)
Statistika: Objavljeno Napisal MarieSophie — 01 Jun 2016 13:10