jenaj napisal:
aPoznam te občutke, sem bila sama precej podobna.
Najbolj mi je pomagalo, ko sem nekje prebrala, da udariš takrat, ko ne znaš drugače. In sem začela to prakticirati, ko se mi je dvignila roka, sem pomislila, če je res to vse kar lahko/znam narediti...Pomagalo mi je tudi, da sem si predstavljala, da gledam situacijo od zunaj, kako bi reagirala,občutila , če bi opazovala drugo mamo,ki odreagira z udarcem.
Čaka te še kar nekaj napornih mesecev;) in ti svetujem, da se pripraviš na podobne situacije. Kadar malčki tako konstantno drezajo, potrebujejo pozornost, nežnost,...poskusi prej preprečiti naraščanje napetosti.
Saj bo šlo, priporočam ti knjigo Dojenje in materinstvo iz srca, je en tak balzam za materine dušice.
lp
No tebe je pa moram pohvaliti! Zelo lepo! Kjub temu, da si "nekje prebrala"... Kakor da nimaš svoje pameti... Hb jo imaš vsaj toliko, da vsaj prebrano sprobaš...
Drugače pa se to strokovno imenuje asertiven odnos, tj, odnosovanje po principu; kaj je meni težje narediti, da se bo nekdo obnašal drugače. In otroci tak odnos z veseljem sprejmejo in mu sledijo.
Ni pa nič narobe, če se otroku občasno ročno vnese podatke, vendar izključno po riti ali po dlaneh rok In nikjer drugje! Vendar je treba to narediti izključno mirnih čustev ter po pameti napovedano, kot logično posledico.
Oziroma je celo nujno, ker bo tudi v odrasli dobi npr čutil silo udarca, če npr. ne bo spoštoval cestnoprometnih predpisov.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 09 Avg 2016 05:57