Sem mama prvošolčka. Moj otrok je bil zmeraj bolj miren in neproblematičen. V vrtcu se je lepo razumel s preostalimi otroki. Že takrat pa je za sošolca imel fantka, ki je bil zelo nemiren, nagajiv. Za eno leto so se njune poti ločile in sedaj v prvem razredu sta spet sošolca. Ta fantič je še vedno nagajiv, neukrotljiv. Za svojo žrtev si je očitno izbral mojega sina. Dan na dan poslušam, kaj vse mu je v šoli rekel, storil ... od tega, da pride moj sin čisto umazan domov, ker ga sošolec za nalašč umaže z blatom (po jakni), do tega, da je našemu sinu v varstvu metal kamne, da ga kar objema, poriva na tla, vpije na njega, ga zasmehuje ... Učiteljica v varstvu pravi, da je neukrotljiv, da velikokrat mora stati zraven učiteljice celotno varstvo, da ne nagaja drugim, dobil je že podpise za domov... Učiteljica pravi, da med poukom skače po mizah, da piska, vpije ... moti vse druge v razredu. Otrok se mi na nek način smili. Toda potrebno mu bo dopovedati, da to ni primerno obnašanje za v šolo, da se mora spoštljivo obnašati do učiteljev in sošolcev in vseh ostalih zaposlenih v šoli. Za kazen ne stoji v kotu, je pa že moral iz razreda, da se je umiril. Težko je s takim otrokom. Učitelji nimajo nobene možnosti, da ga umirijo. Saj sploh ne vem, če lahko zavpije nad njim ... Kakorkoli, če bi bil moj sin tak, bi dala učitelju proste roke. Zaradi mene lahko stoji v kotu. V razredu mora biti mir. In pika. So stvari, pri katerih ni pogajanj. In otrok mora to razumeti. Doma imam še mlajšega sina, ki je navihan, da me kar glava boli. Že sedaj vse napore vlagamo v to, da ga učimo spoštovanja do drugih in spoštovanja avtoritete učiteljev in starejših.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 20 Okt 2016 09:43