Se ne strinjam ravno; v zakonu trpijo tudi tisti, ki ne zmorejo biti v zvezi, sploh po kakšnem desetletju ali več; ko jih začne utesnjevati to, da naprimer ne morejo več imeti drugega pod svojo kontrolo inobvlado, ker se niti ne zmorejo morda soočati z funkcijo "družine, ali pa zakona", pa tudi se niso sposobni niti zmožni prilagajati situaciji zakona in družine, pričakujejo, da se bodo vedno drugi prilagodili in celo podredili njim v zakonu ali družini. Tako pa to ne gre. Ni to za vse.
Gre pa v takih primerih, torej obeh ( tisti, ki ne znajo biti sami in tisti, ki bi morali biti sami, pa to šele kasneje ugotovijo po poroki, da so samotarji in tako najbolje funkcionirajo), bolj kot ne za osebe, ki imajo eno od MOM ali KO.
Zakon je smiseln in uspešen, če seks (obojestransko) funkcionira, sicer nima smisla. Realnost je ravno obratna, malo je parov, ki imajo obojestransko izpolnjujoče spolno življenje, ampak jih drži skupaj oportunizem in vsakdanje banalnosti, pa tudi strah pred spremembo. Seks je lakmusov papir zakona, v dolgoročnejši (!) zvezi je vedno pokazatelj kvalitete odnosa.
Ja, saj ravno to je "hudič" - ko si v taki zvezi, ko po XX letih pa res samo še seks "špila", ga skupaj drži; pa nič drugega več.... ko ni več ne dostojanstva, ne spoštovanja, ne poštenosti z druge strani v zadnjih nekaj letih zakona. Jebeš pol tak seks. Ga drugje z drugim partnerjem raje deliš in uživaš, ki ima "spoštljiv paket" do tebe.